Razmišljanja o letalskem športu v Litiji

Dodano  januar 2002

Letalstvo ima v Litiji svoje korenine že daleč pred drugo svetovno vojno. Takrat so se z letalstvom ukvarjali mladi fantje in se poskušali tudi v izdelavi jadralnih letal. Med njimi (vseh niti ne vem) so bili Milan Borišek, Silvo Jančar, Mazekovi in Rojčevi fantje, profesor Hinko Lebinger, Branko Bizjak in dugi. Po končani vojni so se ponovno zbrali tedaj mladinci Lesjak Franci , Branko Bizjak, Mato Savšek, Nane Tišler, Silvo Šešok, Tinček Lambergar, ki so l. 1947 ustanovili v Litiji sekcijo Aero kluba Proletarec iz Zagorja. Milan Borišek je po vojni delal in letal z legendami slovenskega letalskega športa Ibrom Kopeckim (med vojno je obesil slovensko zastavo na frančiškansko cerkev v Ljubljani) in Ludvikom Staričem - letečim Kranjcem, kot inštruktor na Blokah in v Ribnici. Tam se je izšolalo nekaj mladih litjanov za jadralne pilote (prof. Hinko Lebinger in Breda Tišler, ki je tudi skočila s padalom). Kot zelo sposoben učitelj letenja je nato delal v Zveznem letalskem centru v Vršcu. Po uspehu na svetovnem prvenstvu v Oerebru na Švedskem, ko je zasedel odlično 3.mesto, sta bila z Maksom Arbajterjem tudi ekipna svetovna prvaka. Po vrnitvi v Vršac je nadaljeval svoje učiteljsko delo do nesreče, ki se je pripetila pri snemanju filma o jadralnem letalstvu nekaj dni po vrnitvi s svetovnega prvenstva.

Leta 1950 je naša mentorica Cvetka Klančnik, izredna jadralna in motorna pilotka ter inštruktorica za padalstvo, organizirala v Litiji padalski tečaj. Velika večina tečajnikov je prvič skočila konec septembra, t.j. teden dni po končanem prvem Svetovnem padalskem prvenstvu, ki je bilo na Lescah. Med tečajniki, ki so imeli srečo in izpolnili zdravstvene pogoje, so skočili iz letala ŠČ-2 nad starim ljubljanskim letališčem: Minka Baumkirchner, Helena Lindtner, Aco Bajec, Tone Kralj, Rudi Zupan in Veri Kolman. Seveda pa to niso bili čisto prvi padalci v Litiji, saj je to storila že nekaj let prej Breda Tišler na tečaju jadralnega letenja v Ribnici.

V Litiji je delo zaživelo po osamosvojitvi in poimenovanju kluba po Milanu Borišku leta 1950. Izšolala se je vrsta jadralnih letalcev, padalcev in dobili smo tudi inštruktorja padalstva (Rudi Zupan kasneje znan litijski gasilec). Nekaj fantov je uspešno zaključilo šolanje v jadranem letenju v Vršcu. Leta 1954 se je začel vzpon na modelarskem področju. Osvojenih je bila do danes vrsta prvenstev, rekordov, mednarodno odmevnih rekordov in visokih plasmanov.

Še vedno pa, po toliko letih, sestavljajo jedro in večji del državne reprezentance modelarji Litije. Osnovni namen nas, ki delamo v klubu že nekaj desetletji pa je bil vedno le eden in to: spoznati otroke in mlade z lepotami letalstva, moderno tehniko s katero je letalstvo povezano in kot najvažnejše potegniti otroke in mlade s ceste in gostiln. To nam je v letih dela in v okviru finančnih možnosti še kar uspevalo. To se vidi iz razmišljanj starejših članov o problematiki delovanja kluba tudi na sestankih in občnih zborih. V razmišljanju o tem so člani že večktat opozorili na nekatere težave s katerimi so se srečevali med svojim delom zaradi čudnega odnosa slovenske države in družbe do letalstva in vpliva spremenjenih razmer na delo v klubu. Posebej pereče je bilo zadnja leta financiranje dejavnosti, saj v naši državi status letalske organizacije zaradi popolnega razpada sistema financiranja interesnih dejavnosti, ki so bile izločene iz špora, ni urejeno. Kljub zavzetosti in obljubam na občini in tudi posameznikov, je breme zbiranja denarja za izvedbo zelo zahtevnega in obsežnega programa baziralo na zbranih sredstvih prijateljev letalstva, razumevajočih obrtnikov, donatorjev in majhnega deleža občine. Sredstev namenjenih delovanju in tekmovanjem športnih društev pa v AK nismo videli že od kar so bila društva in klubi za tehnično kulturo in s tem letalska dejavnost,vrženi iz Občinske športne zveze. Ukrep je bil izveden pod pretvezo, da klubi niso uradno registrirani, kar pa je bila velika laž. AK je bil od 1947 registriran kot sekcija AK Proletarec iz Zagorja, od smrti našega vzornika Milana Boriška l.1950 pa pod njegovim imenom do danes kot samostojen aeroklub (predsednika Jože Nejedly in Branko Bizjak, tajnik Blaž Svetinal).Razmišljanje o tem ali je letalstvo, t.j. motorno in jadralno letenje, padalstvo in modelarstvo šport, je bilo za vse poznavalce letalstva in prave poznavalce športa popolnoma nerazumljivo, saj vsak pameten zemljan ve, da je za vse letalske zvrsti še kako potrebna tudi izredna fizična in psihična pripravljenost. Mnenja smo, da vse to izvira iz popolnega nepoznavanja tega športa, saj o takšnih akcijah v športu odločajo ljudje, ki poznajo samo žogo kot edini športni rekvizit, o ostalih športih ali pa vsaj o večini njih nimajo pojma. Zato sem mnenja, naj se strokovnjaki, ki odločajo o tem kaj je šport, povabijo z ekipo na modelarsko tekmo in si ogledajo kakšen kros contri predstavlja tekma, ki traja 7 turnusov po 45 minut in dodatno 2 do trije štarti, ali tudi več v fly-off-u za rangiranje od prvegamesta do prvega nepolnega rezultata. Poln rezultat je 1260 sekundali točk. Še bolj koristno pa bi bilo, če bi ti gospodje posku- sili tudi malo teči za modeli in jih vrniti na štart v času, ki je na razpolago do začetka naslednjega turnusa. To bi bil hec!Po nekaj letih prepričevanja, podprtega z izjemnimi rezultati klubske ekipe na republiških pokalnih, mednarodnih pokalnih tekmovanjih doma, tekmah za Svetovni pokal in kot člani državne reprezentance, se je tudi na tem področju v Litiji prmaknilo. Dana so bila zagotovila, da bo bolje urejeno financiranje z občinskega proračuna, kjer bo AK voden pod posebno postavko. Upajmo, da bo to res!Upam, da bo s tem odpravljen problem, ki se je pojavil v modelarski ekip zaradi problematike vodenja na tekmah. Ta pojav je značilen za stanje v kakršnem se nahajajo vrhunski tekmovalci v primeru, ko so na tekmah prepuščeni sami sebi. Zaradi pomanjkanja denarja potujejo na tekme brez vodje ekipe in so tako poleg tekmovalnega dela obremenjeni še z administrativnimi in tehničnimi problemi vodenja ekipe. Pri tem je prisotna še vedno večja konkurenca med člani ekipe in s tem bojazen za udeležbo na tekmah - predvsem za Svetovni pokal. Zaradi sistema financiranja reprezentance, za katero morajo zagotoviti sredstva klubi, je ta bojazen še občutnejša. Za odpravo takih in podobnih razmišljanj o zagotovljenih mestih v klubski in državni reprezentanci ter o letnem rangiranju modelarjev je bil soglasno potrjen predlog, da Tone Videmšek in Veri Kolman naredita klubski pravilnik za rangiranje in sestavo klubske ekipe na mednarodnih pokalnih in tekmah za Svetovni pokal. S tem bo, brez nepotrebnih pomislekov, omogočenn odhod na tekme vsem, ki bodo izpolnili pogoje. Soglasno je bilo sklenjeno, da mora z ekipo na tekme vodja, ki v nobenem primeru ne more biti tekmovalec. Podoben problem je bil obravnavan že na podkomisiji za prostoleteče modele, kjer je bilo sklenjeno, da je pogoj za članstvo v reprezentanci kotrola pripravljenosti posameznika, udeležba na vseh tekmah serije t.j. na vseh tekmah, ki štejejo za državno prvenstvo.